Sindikat Glosa ob kulturnem prazniku: "Delavec je vreden svojega plačila povsod"

Predstavnika obeh sindikatov - predsednik Glose Mitja Šuštar in Eva Matjaž iz sindikata za ustvarjalnost in kulturo Zasuk - sta pred Prešernovim spomenikom prebrala poslanici, v katerih opozarjata na nezavidljivo stanje v družbi in svetu, s posebnim pogledom na kulturo in ustvarjalnost. V obeh sindikatih namreč ugotavljajo, da v današnjih pogojih vedno več delavcev v kulturi razmišlja o odhodu iz sektorja.

Po Šuštarjevih besedah sicer prekarizirane delavce zaznavajo tudi v drugih panogah, zato bi si želeli, da bi se doseženi socialni standard dvignil. To je tudi ena od točk, ki jih naslavljajo na bodočo oblast po marčevskih volitvah v DZ. "Vedno trdimo, da denar je, vendar žal na nepravih koncih in v nepravih žepih in da je treba standard ljudi dvigniti, da je treba delavce nagrajevati, kajti delavec je vreden svojega plačila povsod," je izpostavil Šuštar.

V Glosi zaznavajo, da stiske naraščajo, stanje pa se v zadnjem desetletju ni izboljšalo, temveč nasprotno. "Imamo hudo krizo v svetu, imamo en odstotek bogatih in 99 odstotkov ne ravno bogatih," je ponazoril.

Kot ocenjujejo v sindikatu, bi izzivom doma in po svetu lahko bila kos usposobljena oblast, ki bi se hipno odzivala na izzive ter vzpostavila in izvrševala resen socialni dialog. Dvig minimalne plače sicer pozdravljajo, a po njihovem mnenju je ta še prenizek, hkrati z rastjo minimalne plače pa bi se morale dvigniti tudi druge plače, zlasti v javnem sektorju. V sindikatu namreč ugotavljajo, da so javni zavodi zaradi zmanjševanja števila zaposlenih kadrovsko podhranjeni, delavstvo pa je izčrpano.

Na področju kulture in naravovarstva tako od nove oblasti pričakujejo, da bo poskrbela za spodobno in višje financiranje javnih zavodov ter sanirala podplačanost strokovnega, tehničnega in organizatorskega kadra. Pričakujejo tudi, da bo izboljšala slabe delovne pogoje in odpravljala prekarnost. Širše gledano pa med drugim pričakujejo tudi, da bi odpravila čakalne dobe v zdravstvu in zagotovila vsem dostopno javno mrežo zdravstvenih storitev, saj je zdravje predpogoj za kakršnokoli delovanje.

Vsakoletno obeleževanje praznika, ki sta ga popestrila Glosin trobilni kvintet in recitacija Prešernovih pesmi, so sicer posvetili 180-letnici Prešernovih Poezij, ki po oceni Glose ni le zbirka pesmi, temveč "srčni utrip naroda, ki je v negotovosti našel svoj glas, svojo samozavest in svojo prihodnost".

Prešernove Poezije bi lahko bile vzor tudi danes za negovanje slovenskega jezika, podpiranje ustvarjalnosti in ohranjanje poguma, ki ga je Prešeren izžžareval. "Naj nas njegova dediščina povezuje, navdihuje in opominja, da je prihodnost vedno v naših rokah, če jo le znamo misliti, čutiti, izgovoriti," so zapisali v poslanici.